20 mikrozastojev na izmeno: zastoji, ki jih nihče ne prijavi

Stroj se ustavi za 45 sekund. Operater odstrani zagozdeni del, pritisne reset in proizvodnja se nadaljuje. Nihče ne pokliče vzdrževanja. Nihče ne napiše poročila. Nihče tega ne šteje za okvaro. Nato se to v isti izmeni zgodi še 19-krat.

Posamično se te prekinitve zdijo nepomembne. Skupaj lahko porabijo presenetljivo velik del proizvodne zmogljivosti. Ker so kratke, hitro odpravljene in pogosto obravnavane kot del običajne proizvodnje, lahko mikrozastoji za vodstvo ostanejo skoraj nevidni.

Večja okvara stroja pritegne pozornost. Zastoj, dolg 45 sekund, običajno ne.

Toda proizvodnja v obeh primerih izgublja čas.

Koliko lahko 45 sekund dejansko stane?

Težava mikrozastojev ni njihovo trajanje, temveč njihova pogostost.

Za ponazoritev vzemimo proizvodno linijo, na kateri se pojavi 20 mikrozastojev na izmeno, ki v povprečju trajajo po 45 sekund.

Izračun se na prvi pogled zdi nedolžen:

20 × 45 sekund = 15 minut na izmeno.

Toda ista linija obratuje v treh izmenah na dan:

15 minut × 3 izmene = 45 minut na dan.

V 250 proizvodnih dneh se te na videz nepomembne prekinitve naberejo v:

187,5 ure izgubljenega proizvodnega časa na leto.

Če linija običajno proizvede 120 dobrih kosov na uro, teoretična proizvodna zmogljivost, ki jo predstavljajo te prekinitve, znaša približno 22.500 kosov na leto.

Kaj ljudje opazijo	Kaj lahko proizvodnja izgubi
En mikrozastoj	45 s
20 na izmeno	15 min
3 izmene	45 min/dan
250 proizvodnih dni	187,5 h/leto
Pri 120 kosih/uro	22.500 kosov/leto

Te številke so ponazoritvene, vendar kažejo, zakaj zelo majhnih izgub ne bi smeli samodejno obravnavati kot nepomembne.

Zakaj nihče ne prijavi zastoja, dolgega 45 sekund?

Ker je z vidika operaterja odprava težave lahko hitrejša od njene prijave.

Komponenta se zamakne. Senzor je treba ponastaviti. Material ne prispe pravilno. Izdelek se za kratek čas zagozdi. Operater takoj ukrepa in proizvodnja se nadaljuje.

To je pogosto natanko tisto, kar mora izkušen operater storiti.

Težava je v pričakovanju, da bodo ljudje ročno beležili vsako prekinitev, dolgo 30, 40 ali 60 sekund.

Če ima operater v izmeni 20 takšnih dogodkov, zahteva po 20 ročnih poročilih o zastojih pomeni dodatno delo in lahko moti samo proizvodnjo. Zato se mnogi mikrozastoji nikoli ne pojavijo v običajnih poročilih.

Ob koncu izmene je videti, kot da je linija delovala skoraj neprekinjeno.

Pa vendar proizvedena količina pripoveduje drugačno zgodbo.

Zakaj stroj, ki deluje, kljub temu ne doseže proizvodnega cilja?

Stroj ne potrebuje večje okvare, da bi izgubil pri Performance.

Recimo, da bi morala linija proizvesti 120 kosov na uro. Večji del izmene je na voljo, večje okvare ni, delež izmeta pa je nizek.

Kljub temu dejanska proizvodnja v povprečju znaša le 108 kosov na uro.

Kam je izginila manjkajoča proizvodnja?

Nekatere izgube lahko izvirajo iz počasnejših ciklov. Druge iz kratkih prekinitev, ki so posamično premajhne, da bi pritegnile pozornost.

To je pomemben del OEE (Overall Equipment Effectiveness). Dolge okvare opreme jasno vplivajo na Availability, medtem ko se ponavljajoči mikrozastoji in zmanjšana delovna hitrost lahko pokažejo kot izgube pri Performance, odvisno od tega, kako sta nastavljena proizvodni proces in izračun OEE.

Programska rešitev za OEE zato potrebuje več kot seznam večjih okvar. Potrebuje dovolj podrobne proizvodne podatke, da razkrije majhne izgube, ki se nabirajo med njimi.

Kaj pa, če se je Stroj 7 prejšnji mesec ustavil 436-krat?

En mikrozastoj ne pove skoraj ničesar. Na stotine podobnih mikrozastojev lahko razkrije težavo v proizvodnji.

Predstavljajte si, da proizvodno poročilo za prejšnji mesec ne kaže nobene večje okvare na Stroju 7.

To se sliši pozitivno.

Zdaj dodajte še eno informacijo:

Stroj 7 je imel 436 prekinitev, krajših od dveh minut.

Nenadoma si situacija zasluži preiskavo.

Morda se jih je 70 % zgodilo med proizvodnjo istega izdelka. Morda so postale pogostejše po več urah neprekinjenega delovanja. Morda so se pojavljale predvsem po določeni menjavi proizvodnje (changeover) ali pa so bile zgoščene okoli enega posebnega procesnega pogoja.

Zato je samodejno spremljanje zastojev strojev dragoceno. Sistemu ni treba odločiti, ali je 45 sekund dolg dogodek pomemben v trenutku, ko se zgodi.

Zabeležiti ga mora dovolj natančno, da njegov pomen kasneje postane viden.

Kako Production Management zagotovi manjkajoči kontekst?

Vedeti, da se je stroj ustavil 436-krat, je koristno. Vedeti, kaj se je med temi zastoji dogajalo v proizvodnji, je veliko bolj koristno.

Informacije o mikrozastojih postanejo uporabnejše, ko jih je mogoče povezati z delovnimi nalogi, izdelki, izmenami, načrtovanimi količinami in dejansko proizvodnjo.

Namesto vprašanja:

»Zakaj se ta stroj nenehno ustavlja?«

lahko proizvodna ekipa vpraša:

»Zakaj se ta stroj nenehno ustavlja med proizvodnjo Izdelka B?«

ali:

»Zakaj se mikrozastoji povečajo po tej posebni menjavi proizvodnje?«

Prav tu Production Management in OEE dopolnjujeta surove podatke s strojev.

Stroj zagotovi dogodek.

Proizvodnja zagotovi kontekst.

OEE pokaže vpliv na učinkovitost.

Skupaj zagotavljajo veliko trdnejšo osnovo za aktivnosti Lean Manufacturing in Kaizen kot zgolj mesečni seštevek zastojev.

Ali lahko Factory Intelligence najde vzorec, skrit v stotinah zastojev?

Človeku se 436 dogodkov lahko zdi kot 436 ločenih težav. Factory Intelligence lahko pomaga ugotoviti, ali gre v resnici za pojavne oblike istega ponavljajočega se vzorca.

Ko so dogodki na strojih povezani z zgodovino proizvodnje, je možnih povezav veliko več.

Mikrozastoje je mogoče analizirati glede na stroj, izdelek, delovni nalog, izmeno, čas cikla, predhodne vzdrževalne aktivnosti in druge razpoložljive procesne informacije.

Tu lahko Factory Intelligence doda še eno raven analize.

Sistem lahko na primer pomaga ugotoviti, da mikrozastoji postanejo pogostejši pri določeni kombinaciji proizvodnih pogojev, ali opozori na nenavadno spremembo pogostosti ali trajanja kratkih prekinitev.

Cilj ni, da bi si AI izmislila vzrok.

Cilj je preiskati velike količine proizvodnih podatkov in najti vzorce, ki bi jih ljudje ročno odkrivali težko in zamudno.

To inženirjem da veliko boljše izhodišče za preiskavo.

Ali so lahko mikrozastoji tudi zgodnje opozorilo?

Naraščajoče število majhnih prekinitev je včasih lahko zanimivejše od enega posamičnega zastoja.

Predstavljajte si stroj, ki ima običajno 10 kratkih prekinitev na teden.

Nato število naraste:

Teden 1: 11

Teden 2: 14

Teden 3: 23

Teden 4: 38

Za porast morda obstaja povsem razumljiv proizvodni razlog. Drugačen nabor izdelkov, nov material ali spremenjeni obratovalni pogoji bi ga lahko pojasnili.

Toda trend si morda zasluži tudi pozornost vzdrževanja.

Ko so informacije iz modula Maintenance in zgodovina proizvodnje na voljo skupaj, je ponavljajoče se spremembe mogoče raziskati, preden jih preprosto sprejmemo kot novo normalno stanje. Sčasoma lahko isti povezani podatki postanejo tudi osnova za napovedno analizo v okviru Factory Intelligence.

Kako TAP Smart Factory naredi nevidne izgube vidne?

TAP Smart Factory je modularni MES sistem za spremljanje proizvodnje v realnem času, ki ga je razvil T3Soft.

S povezovanjem podatkov s strojev z moduli OEE, Production Management, Maintenance in Reporting lahko TAP zagotovi kontekst proizvodnih izgub, ki bi jih sicer težko opazili.

TAP Smart Factory ni ERP rešitev. Dopolnjuje lahko sisteme, kot sta SAP in Microsoft Dynamics 365 Business Central (prej Navision), hkrati pa komunicira s PLC krmilniki, stroji, senzorji, kamerami, tiskalniki in drugo proizvodno opremo.

Tako nastane povezano okolje Smart Manufacturing, v katerem kratki dogodki ne izginejo zgolj zato, ker jih nihče ni utegnil zapisati.

Prekinitev, dolga 45 sekund, morda ni pomembna.

Tudi 20 takšnih prekinitev med napeto izmeno morda ne deluje dramatično.

Ko pa se isti vzorec ponavlja dan za dnem, se izračun spremeni.

20 mikrozastojev na izmeno lahko pomeni 187,5 ure izgubljenega proizvodnega časa na leto.

In na stotine na videz nepovezanih dogodkov ima morda nekaj skupnega.

Najdražji zastoj morda ni okvara, ki si jo vsi zapomnijo. Morda je to tistih 45 sekund, ki jih nihče ne prijavi.